Kapo in Bundo v muzeju

Četrti del serije stripov o Kapu in Bundu. Njune dogodivščine in srečanja z inšpektorjem Jožetom so povsem osvojili slovenske otroke, stripe pa z navdušenjem prebirajo tudi v tujini. Pridelano na domačem zelniku, brez umetnih barvil!

Kapo in Bundo se s pomočjo super-duper žepnega pomanjševalnika pritihotapita v muzej. Toda namesto zlata in mumij, ki sta jih tam pričakovala, odkrijeta le starinske računalnike in igrice iz preteklosti. Presenečena pujsa se kot bi mignil znajdeta v pravi pravcati tehnološki zagati! Pridružite se jima na posebni pustolovščini, ko odkrivata dragocenosti računalniškega muzeja – spoznajte nenavadnega pingvina, posladkajte se skupaj s hroščema, ki v računalniku pečeta palačinke, ter z robotom Lojzetom 2.0 zaplešite balet.

Obilica humorja in nepričakovani zapleti poskrbijo za še eno divjo in zabavno bralsko pustolovščino s pujsoma!

O AVTORICI:

Majda Koren (1960) piše, odkar se je naučila pisati. Dolga leta je sodelovala z revijo Ciciban, v kateri so najprej izšle tudi zgodbice o slavni pošasti Mici. Bila je ena od scenaristk kultnih oddaj Radovedni Taček in Iz popotne torbe. Duhovito zna prepletati realni svet sodobnega otroka z bitji iz namišljenega sveta. Tako je nastajala tudi zgodba Eva in kozel, s katero si je Majda Koren prislužila večernico, nacionalno nagrado za mladinsko književnost. Trenutno jo najbolj zabava pisanje stripa o tatinskih pujsih Kapu in Bundu skupaj z Damijanom Stepančičem. Obožuje znanstveno fantastiko in kriminalke. Pravkar piše nadaljevanje Lojze iz vesolja – tokrat se bo zgodba dogajala na planetu Solanum Tuberosum. Z veseljem tudi obiskuje šole in otrokom pripoveduje, kako nastajajo njene zgodbe.

O ILUSTRATORJU:

Damijan Stepančič (1969) je akademski slikar in ilustrator s prepoznavnim slogom. Izobraževal se je na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, nato pa na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1996 diplomiral iz slikarstva pri Gustavu Gnamušu. Ukvarja se predvsem z ilustracijo mladinskih knjig in knjig za odrasle, pa tudi s stripi, likovnim opremljanjem priročnikov in lutkami. Obenem predava na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Nekatera bolj odmevna dela iz njegovega obsežnega opusa so ilustracije knjig Hiša sanja (2004) Daneta Zajca, Naročje kamenčkov (2009) Saše Vegri, Juri Muri po Sloveniji (2011) Toneta Pavčka, Pravljica o črnem šejku z rdečo rožo (2011) Vitomila Zupana, ilustracije Prešernove Zdravljice (2013), Negotove pesmi (2020) Barbare Gregorič Gorenec.

Kot ilustratorja ga zanimajo predvsem teme in vsebine, ki so predmet poglobljenega raziskovanja in močnega ustvarjalnega angažmaja. Je tudi avtor dveh brezbesedilnih slikanic Zgodba o sidru (2010) in Svetilnik (2019). Ilustraciji se posveča z ustvarjalno resnostjo, odgovornostjo in tehnično podkovanostjo, njegova dela pa zaznamujejo izvirnost, humornost, sproščenost in natančnost. Pri ustvarjanju rad uporablja različne likovne tehnike – od tuša do akrila, lepljenk, trgank, monotipij, praskank. Svoja dela je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Je večkrat nagrajeni ilustrator, že leta 1999 je prejel nagrado za izvirne zamisli na Bienalu ilustracije v Ljubljani, pozneje je dvakrat prejel Smrekarjevo plaketo (2000 in 2002), prav tako tudi Levstikovo nagrado (2003 in 2011), leta 2011 je prejel nagrado Hinka Smrekarja. Nekaj njegovih del je bilo nagrajenih z znakom kakovosti zlata hruška, dvakrat (2012, 2013) pa je prejel tudi nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. Kot vrhunski slovenski ilustrator je bil na predlog Slovenske sekcije IBBY leta 2010 uvrščen na častno listo IBBY, nominiran pa je bil tudi za spominsko nagrado Astrid Lindgren (2013, 2014, 2015) in za Andersenovo nagrado (2020).