Romanu bi poleg podnaslova Prišleki ustrezal tudi naslov Mi trije, Otroštvo ali Družinske stvari, a se je avtor po daljšem premisleku odločil za 'Jaz sam'. Zakaj tak naslov, če so glavni liki in pripovedovalci vendarle trije? Ob pozornem branju ugotovimo, da je deček zreduciran na ušesa in oči (te nas tudi gledajo z naslovnice), je poslušalec in opazovalec. Pasivna vloga mu je dodeljena vse do vstopa v odraslost, a tudi pozneje na družinsko razpoloženje ne more bistveno vplivati.
»Če zaprem oči, če močno zamižim, mogoče celo zaspim, torej če takšna tema traja dalj časa, še vedno mislim, da ko bom odprl oči, bo vse drugače, marsikaj se bo spremenilo, ne bo več nikakršnega strahu, niti ne tesnobnosti ne raznovrstne žalosti, v grlu in prsih nobene zamolkle teže bojazni in mučnosti, pač pa se bo končno razjasnilo in razprostrlo lepo in prijetno, po mirnosti hrepeneče otroštvo, vstal bom vesel in željan sproščene igre, naposled bom izpod postelje radostno izvlekel zame čudežen podolgovat kartonski zaboj, poln igrač […]«
Trda vezava, 14,5 x 19,5 cm, 208 strani.
##