Islam in ljubezen

Pod knjigo esejev Islam in ljubezen se podpisuje Kranjčan Sami Al-Daghistani, podoktorski raziskovalec in predavatelj na Norveški šoli za teološke, religijske in družbene študije v Oslu, izredni član fakultete na Inštitutu Brooklyn za družbene raziskave v New Yorku in raziskovalec na Inštitutu za Bližnji vzhod Univerze Columbia. Doktoriral pa je iz področja islamskih študij na Univerzi v Leidnu, v somentorstvu na Univerzi Columbia in Univerzi v Münstru. Med drugim je avtor dveh monografij in sourednik dveh zbornikov, tokrat pa si je za temo izbral ljubezen.

Obdela jo skozi osem esejev, v katerih se izkaže za erudita, ob tem pa dodaja: »V pričujoči knjigi razglabljam o islamu in arabsko-muslimanskem svetu preko zgodovinskih, filozofskih, literarnih in ekonomsko-pravnih vprašanj, in pojem ljubezni naslavljam kot občečloveški koncept in svetovni nazor, ki je povezan s Koranom, književnostjo, filozofijo, revolucijo, arabskim jezikom, islamskim pravom, ekonomijo in intimnostjo. Vsak esej je povezan z določenim obdobjem in krajem.«

Eseji so povezani z njegovimi zapisi iz osebnega življenja med letoma 2005 in 2023, ko se je akademsko udejstvoval na različnih inštitutih v Ljubljani, Sarajevu, Kairu, Leidnu, Rabatu, Montrealu, New Yorku in Oslu. Knjiga se tako začne v avtorjevi rojstni Sloveniji z usodno ljubeznijo, zaključi pa se na oddaljenem severu Norveške in v neizčrpnem New Yorku. Vsako obdobje predstavlja celoto dozorevanja, občutenja in izražanja, v uvodu v knjigo pa med drugim preberemo tudi, da je »glavna premisa knjige poskus intelektualne analize islama, ki izhaja iz osebne izkušnje islama oziroma muslimanskega sveta kot zgodovinskega, metafizičnega in družbenoekonomskega fenomena na podlagi široko zastavljenega pojma ljubezni kot vseživljenjskega koncepta bivanja, delovanja, spoznavanja, trpljenja in duhovnega zrenja. Osebna izkušnja (islama) je namreč povezana z določeno obliko intelektualnega in akademskega udejstvovanja, pa tudi obratno – intelektualno življenje predpostavlja določene vzorce intimnega obnašanja in delovanja«.

"Vprašanje pa je, zakaj prenašati to strast, ki sicer ubija. Zakaj želeti ljubezen, ki je vselej že samomor?"