In ljubezen tudi (Nagrada Kresnik 2018)

Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police.
 

O samem romanu je avtor dejal, da je kot vsako obsežnejše delo večplasten, ima več razsežnosti. »Če bi ga moral na kratko označiti, je to roman o ljubezni, ni ljubezenska zgodba. To je roman tem ali je ljubezen mogoča v tako divjem času okupacije, gverilskega bojevanja, nasilja prevzemanja oblasti. V njem se razpletajo zgodbe štirih junakov, dveh moških in dveh žensk, ki zaidejo v kolesje zgodovine in skušajo pri tem ohraniti ljubezen – nekaj kar je najglobljega, duhovnega pa tudi povsem fizičnega med ljudmi, med moškim in žensko. Ohraniti dostojanstvo in priti iz tega cel. Vsi glavni protagoniste prežive, vendar povsem spremenjeni. Gre za mlade ljudi, tudi ko sem jih poznal (v romanu sicer ne gre za resnične osebe), so bili še razmeroma mladi. Vojni čas jih je postaral, niso bili več to, kar so bili.«

Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, sodi med najpomembnejše slovenske pisatelje. Prejel je številne domače in mednarodne književne nagrade, med drugim Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, Rožančevo in Grumovo nagrado ter evropsko nagrado za kratko prozo.
 

»Drago Jančar je nedvomno najbolj plodovit, najbolj nagrajevan, doma in v tujini, najbolje prodajani in najbolj prevajani slovenski avtor.«
(VesnaMilek, Delo)

»In ljubezen tudi ni, kot morda namiguje naslov, ljubezenski roman, tudi ni zgodovinski roman, ampak roman o ljubezni. Bolj kot zgodbo in usodo neke ljubezni in bolj kot zgodbo o neki vojni, v kateri se je ta ljubezen znašla, tematizira osamljen trud posameznika, kako ljubezen kljub vsemu zavarovati in ohraniti. Kako ljubezen ubraniti pred brutalnim časom in nasiljem, pred nesmiselnim zlom in pred strahom, pred izdajstvom, pred dvomom in poteptanim dostojanstvom. Lahko ljubezen vse to preživi ali pa se – prej utrudi?« (Ženja Leiler, Delo)

»Iz konglomerata resničnih dogodkov je zrasla nova zgodba. Je fikcija, a morda še bolj resnična kot resnica sama.« (Petra Zemljič, Večer)

Trda vezava, 13,5 x 20,5 cm, 352 strani.

O AVTORJU:

Drago Jančar (1948) je književnost vzljubil že kot deček, s prebiranjem Karla Maya, Josipa Jurčiča, Walterja Scotta in drugih. Njegov pisateljski opus se napaja iz premnogih osebnih izkušenj, nekatere med njimi so začrtale njegove življenjske odločitve. Kot mladi novinar se je zaradi »razširjanja sovražne propagande« znašel v zaporu in že tedaj je v njem zaživela želja po pisanju. V zaporu je pričel pisati roman Galjot. Poznejša izkušnja s služenjem vojaškega roka je njem utrdila prepričanje, da se bo posvetil le še pisateljevanju. Kot romanopisec, avtor esejev, filmskih scenarijev in radijskih iger ter številnih člankov je odločilno zaznamoval tako slovensko prozo kot dramatiko. Za svoja dela je prejel slovenske in mednarodne literarne nagrade, tudi Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, Rožančevo in Grumovo nagrado ter evropsko nagrado za kratko prozo.