Hotel sem opisati

Herbertovi eseji iz njegovih osrednjih zbirk, Barbar v vrtu, Tihožitje z žvalo in Labirint ob morju, so poročila z resničnih potovanj, razširjena s sodobnimi, predvsem pa historičnimi knjižnimi poročili o obiskanih krajih. Njihova rdeča nit je pisateljev osebno zavzeti odnos do kulture in umetnosti, v kateri ga zanimajo predvsem nadčasovna vrednost del, njihova tehnična struktura in povezava z zgodovino.

Barbar v vrtu je pretežno posvečen srednjemu veku in renesansi v Italiji in južni Franciji, v Tihožitju z žvalo se avtorjev dar za oris predmeta srečuje s holandskimi slikarskimi mojstri, Labirint ob morju pa pripoveduje o sredozemskih koreninah evropske civilizacije. Zanimanje za filozofijo in umetnost se pri Herbertu meša z očaranostjo nad detajlom in konkretnim predmetom, z izkustvom ter vsakdanjimi vtisi, zgodovinske in mitološke teme so aktualizirane ali obravnavane z netipičnih zornih kotov. Tako v svoje pisanje vnaša svojo otipljivo navzočnost, sebi lastno optiko.

O AVTORJU:

Zbigniew Herbert (1924–1998, Lvov, Ukrajina) je kot pesnik in esejist širšemu občinstvu postal znan, ko sta Czesław Miłosz in Peter Dale Scott v angleščino prevedla njegove Izbrane pesmi. Živel je v Parizu, Berlinu in ZDA, kjer je poučeval na Kalifornijski univerzi v Los Angelesu. Velja za enega najbolj prevajanih poljskih pisateljev.