Gospodar prstanov 1: Bratovščina prstana

Pravijo, da se ljudje delimo na tiste, ki so Gospodarja prstanov že prebrali in tiste, ki ga še bodo. Delo, ki je v avtorjevi glavi nastajalo med tem, ko se je boril v prvi svetovni vojni, pisal pa ga je kar 20 let, v sebi skriva močna sporočila o boju med dobrim in zlim ter pravem prijateljstvu.

Prva knjiga trilogije

V prvem delu trilogije spoznamo Bratovščino prstana. Mladi hobit Frodo Bisagin od svojega strica Bilba Bisagina podeduje prstan, ki pa ga mora zaradi njegove moči uničiti. Na poti ga spremlja in mu pomaga Bratovščina prstana, ki jo sestavljajo: dva predstavnika ljudi (Aragorn, Boromir), čarovnik (Gandalf), vilinec (Legolas), trije hobiti (Pipin, Medo in Samo) ter škrat (Gimli).

Svetovni fenomen

Saga o Frodu, skromnem hobitu, ki ga usoda izbere za rešitelja Srednjega sveta, je obveljala za enega od temeljev svetovne fantazijske književnosti. Gospodarja prstanov so prevedli v večino svetovnih jezikov in danes velja za eno najbolje prodajanih knjig vseh časov. Po njej so nastale številne radijske, televizijske in filmske predelave, med njimi odmevni filmi v režiji Petra Jacksona, pred kratkim pa tudi televizijska serija Rings of Power.

Novi prevodi

Delo je bilo v slovenščino doslej prevedeno že dvakrat, tokratni prevod pa bo prvi, v katerem bodo lastna imena in poimenovanja usklajena tako s prevodom romana Hobit kot tudi knjige Silmarilion. Slednjo je Tolkien pojmoval kot nujen dodatek h Gospodarju prstanov in bo v prevodu Sergeja Hvale izšla leta 2024.

O AVTORJU:

J.R.R. Tolkien (1892–1973) je oče sodobne fantazijske književnosti in skorajda ne potrebuje predstavitve. Že v mladosti je pokazal veselje do starih jezikov in to ga je zaznamovalo tudi pri izbiri poklica. Diplomiral je iz stare nordijščine, sodeloval pa je tudi pri pisanju Oxfordovega angleškega slovarja. Poučeval je staro angleščino in angleščino. Jezike pa si je tudi izmišljal. Tako je v okviru Srednjega sveta, kamor je postavil vse svoje pripovedi od Hobita in Gospodarja prstanov do Silmariliona, ustvaril vrsto jezikov in pisav, ki jih uporabljajo tamkajšnja bitja.

Poleg fantazijskih del je napisal vrsto znanstvenih razprav, pero pa je uporabil tudi za pisanje pesmi. Leta 1972 je prejel častni naziv poveljnik Britanskega imperija (CBE - Commander of the Most Exellent Order of the British Empire) in častni doktorat Oxfordske univerze iz književnosti. Leta 1954 je prejel častna doktorata univerze v belgijskem Liegu in dublinskega University Collegea ter leta 1973 doktorat univerze v Edinburgu. Umrl je leto kasneje, njegovo literarno zapuščino pa je v upravljanje prevzel njegov najmlajši sin Christopher.