Dojenje po prvem letu: vodnik, ki prisluhne otrokovemu in maminemu ritmu

Prvi rojstni dan je tu in otrok se še vedno doji. Je to normalno? Zakaj se še ni odstavil? Ali mu s tem škodujem? Sem edina, ki še dojim? S podobnimi vprašanji se sooča veliko mamic, ki od vsepovsod poslušajo, da je skrajni čas, da nehajo dojiti, čeprav v srcu čutijo, da še ni nastopil čas za odstavljanje.

Kaj se zgodi, če otroku pustimo prosto pot in ga dojimo tako dolgo, kot si želi? Glede na izkušnje številnih mam se bo po določenem času odstavil sam. Ne zato, ker bi se moral, ampak ker to zmore. Največji starševski izziv podaljšanega dojenja pa je, kako z mirnostjo, razumevanjem in zaupanjem otroka pospremiti na tej poti.

Znanost je enoglasna: dojenje po prvem letu blagodejno vpliva na otrokovo psihofizično zdravje. Kljub temu pa se družine, ki dojijo, po prvem letu srečujejo z vse močnejšimi pritiski, da dojenje otroku več ne koristi in mu lahko psihološko celo škoduje, sploh v primeru, če se bo otrok dojenja spominjal. V priročniku, ki je pred vami, boste prebrali, zakaj te zastraševalne vraže ne držijo, v vas pa se bo pod krošnjo pridobljene modrosti razcvetelo zaupanje vase in v otroka.

S pomočjo knjige Dojenje po prvem letu boste bolje razumeli, zakaj malčki še vedno potrebujejo dojenje, prišepnila pa vam bo tudi, kako:

- z odločitvijo za dojenje ojačati odnos s partnerjem,

- ohraniti dojenje ob vstopu v vrtec in v primeru nove nosečnosti,

- speljati odstavljanje – bodisi po otrokovem ritmu ali na mamino pobudo.

Pred vami je preprosto, jasno in razumljivo napisana knjiga, ki temelji na najnovejših znanstvenih dognanjih s področja laktacije, pediatrije, psihologije in nevrobiologije. Polna je informacij o dojenju malčkov za tiste, ki želijo še naprej dojiti, in tudi za tiste, ki si želijo doječe mame v tem podpreti.

Knjigo lepšajo barvne fotografije Adriane Aleksić. Njen fotografski objektiv brez filtra beleži intimne spomine, ki jih fotografinja občuteno, čisto in odkrito oblikuje v porodno in družinsko fotografijo, za katero je značilna estetika prvinske pristnosti.

Trda vezava, 15,0 cm x 23,5 cm, 216 strani.

MEDIJSKI ODZIVI:

»Avtorica se pogumno dotakne vseh očitkov, ki letijo na dojenje po prvem letu, zato knjiga prinaša moč spremembe. Čuteče in z razumskim argumentiranjem bralcem odpira možnost za lepše in bolj umirjeno družinsko življenje. Vsebina in podoba te knjige me navdajata z upanjem, da so tabujem dojenja malčkov šteti dnevi.«

- mag. Mojca Vozel, svetovalka za dojenje, avtorica priročnika Želim dojiti in raziskovalka prehranske antropologije

»Aleksandra Klopčič se je knjige lotila pogumno, strokovno, celostno in tankočutno – dar za slovenske matere in njihov naraščaj! Vsem mamam privoščim, da bi jim knjiga pomagala pridobiti zaupanje vase in v svojega otroka ter jim pomagala verjeti, da jih obkrožajo ljudje, ki jih imajo radi, so do njih sočutni in jim nudijo pomoč in spodbudo.«

- dr. Andreja Poljanec, spec. zakonske in družinske terapije, psihoterapevtka, mama petih otrok, ustanoviteljica Šole rahločutnega starševstva in avtorica knjige Rahločutno starševstvo

»Dojenje po prvem letu je knjiga, ki jo mora prebrati vsak! Ta knjiga lahko izboljša svet! Kot neodvisna svetovalka za dojenje in mama štirih otrok, ki sem jih skupaj dojila devet let, nekatere pa dojim še vedno, menim, da je to knjiga, ki bi morala biti obvezno čtivo na vseh medicinskih fakultetah.«

- Willma A. K., mama štirih otrok, porodna aktivistka in svetovalka za dojenje s certifikatom International Breastfeeding Consultant (IBC), avtorica uspešnice 10 P-jev za uspešno dojenje

»Knjiga je fenomenalna! Razbija mite, ki nam jih skuša vcepiti družba, ki je podlegla socialnim pritiskom, namesto da bi sledila notranjemu, srčnemu in intuitivnemu vedenju, ki se prebudi v ženski takrat, ko postane mama.

Pozorno, izjemno strokovno in hkrati berljivo napisana modrost, zbrana v tej knjigi, vam bo dala potrebno znanje in samozavest, da boste lahko sledili svojemu unikatnemu načinu povezovanja in hranjena otroka.«

- dr. Špelca Morojna, prva slovenska svetovalka za dojenje s certifikatom International Board Certified Lactation Consultant (IBCLC), svetovalka pri La Leche League International, mama treh otrok

»Knjiga Aleksandre Klopčič bo v veliko pomoč staršem, ki so se odločili dojiti po prvem letu, saj se lahko o dojenju v tem obdobju pojavi veliko vprašanj in zadreg. Prav tako bo v pomoč zdravstvenim delavcem, podpornikom in zagovornikom dojenja. Kajti še vedno se lahko zgodi, da matere, ki dojijo otroka po njegovem dopolnjenem prvem letu starosti, niso deležne dovolj podpore strokovne javnosti.«

- Cvetka Skale, svetovalka za dojenje s certifikatom International Board Certified Lactation Consultant (IBCLC), medicinska sestra, predsednica Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije

»Knjiga Dojenje po prvem letu je res dober in inovativen prispevek v literaturi o dojenju, ki prevečkrat zanemari tiste matere, ki dojijo krepko po prvem letu. Čeprav je avtorica hotela napisati poljudnoznanstveno knjigo, je pisanje močno podprto z znanstvenimi viri in bi bilo lahko brez težav tudi pripomoček za učenje študentom zdravstvenih poklicev.«

- mag. Teja Škodič Zakšek, babica z mnogoletnimi izkušnjami in višja predavateljica, mama treh otrok

»Knjiga pred vami je napisana za vse mamice, ki ste v dilemi, ali ravnate pravilno, ko se odločate za dojenje svojih malčkov oz. za dojenje po dopolnjenem prvem letu, saj lepo zajame vse teme in probleme, s katerimi smo se in se še bomo srečale mlade mamice. Dodana vrednost je tudi ta, da vključuje številne strokovne izsledke domačih in tujih avtorjev. Takšna podpora mladim mamicam bo vsekakor neprecenljiva na njihovi poti v predajanju ljubezni svojim otrokom.«

- Alenka Košir, avtorica, manekenka, osebna trenerka in mama treh otrok

ODLOMEK IZ KNJIGE:

Če se otroku damo na razpolago z dušo in telesom ter mu z ljubeznijo, toplino in sočutjem pomagamo skozi nebogljenost, v katero se je rodil, bo iz te varne baze, ki smo jo zgradili, zrastel notranje trden in neodvisen otrok. Narava nam je dala te nebogljene otroke, da jih ljubimo, negujemo in crkljamo, dokler oni to razvojno potrebujejo. Glede na razvoj otroških možganov je dejstvo, da otroci svojo nesamostojnost enkrat prerastejo. K temu jih ni treba siliti z odrekanjem dojenja. Še preveč resnična je modrost, da naj svoje otroke crkljamo, kolikor je le mogoče, ker bodo še prehitro preveliki in preveč samostojni za crkljanje v našem naročju. Večkrat slišimo ljudi, da si za nazaj želijo, da bi si vzeli več časa za svoje najbližje, šli na več izletov, bili bolj potrpežljivi in nežni … Mnoge matere tudi povedo, da bi si želele dlje dojiti. Redko kdo se ozre nazaj in si misli, da je bilo tega preveč. Enostavno zato, ker nežnosti, ljubezni in crkljanja nikoli ne more biti preveč.