Dirka od bloka do drevesa

Dirka od bloka do drevesa se ne razglaša za knjigo o vsem, kar morate vedeti o dopingu. V njej ne boste našli še nikoli doslej objavljenih šokantnih podrobnosti iz zakulisja športa. Prav tako ne avtorjeve izpovedi o preteklih grehih ali preizkušanju dopinga na lastnem telesu. Nasprotno.

Zalokar se v sedmih povezanih esejih ukvarja z vprašanji, ki si jih je zastavljal že kot obetaven atlet. Je v vrhunskem športu sploh mogoče uspeti brez uporabe nedovoljenih snovi? Kaj vse vpliva na športnikovo odločitev, da bo prvič vzel doping? Kako bi ravnal on sam, če bi se znašel v tem precepu? Zakaj ga doping vznemirja bolj kot druge krivice v športu? Odgovore je iskal prek preučevanja odmevnih dopinških škandalov, primerov iz poljudnoznanstvene in leposlovne literature ter prek analiziranja lastnih otroških in najstniških športnih (ne)uspehov.

»Kdor ima šport zadosti rad,« med drugim ugotavlja, »bo vsaj pomislil na možnost dopingiranja, od tod dalje pa je vse odvis­no od okoliščin.«

»V vseh pogledih priporočljiv in dovoljen mentalni doping za tekača, premišljevalca, slehernika. Kot po teku, hočem še!« – Marko Roblek, Zagret za tek

»V Zalokarjevi pisavi je skrito tisto preigravanje, ki loči literarnoznanstvena besedila od poljudnoznanstvenih in ki je nekoč, če se vrnemo k športnemu žargonu, ločila igrivo evropsko košarko od atletske ameriške. A literarni pečat ni viden samo v obravnavi književnih del, citatih in slogu, temveč tudi v delih, v katerih v pisanje vpne osebno izkušnjo.« – Iz spremne besede Klemna Laha

ODLOMEK IZ KNJIGE:

Vprašanje, ki me danes muči precej bolj kot tisto, ali je mogoče postati vrhunski športnik brez uporabe nedovoljenih snovi. Logično sklepanje in samoanaliziranje me ne pripeljeta do posebno razveseljujočih ugotovitev: sem samo slehernik z vsemi svojimi slabostmi in s svojo telesno in duševno umazanijo. Kako bi ravnal, če bi se znašel v Hamiltonovi situaciji, ali, če razširim področje boja, pod katerimi pogoji bi uporabil doping?

Včasih človeku ni treba prestopiti domačega praga, pa kljub temu vidi vse. Kot daoistični modrec zgolj opazuje in opazuje ter zaupa svojemu notranjemu videnju. Ni mu treba moriti, pa ve, da se v njem skriva zlo; ni mu treba ljubiti, pa ve, da se v njem skriva dobro; ni mu treba goljufati, toda v globini že sliši zvok prevare.

O AVTORJU:

Lucijan Zalokar (1995) je novinar Dela, ki večinoma piše o športu in kulturi. Največ prostega časa nameni branju in atletiki. Po literarnem prvencu Tek na robu živčnega zloma, v katerem je na podlagi lastnih izkušenj preizpraševal povezave med tekom in občutkom svobode, se zdaj predstavlja z mestoma avtobiografsko obarvano esejistično knjigo Dirka od bloka do drevesa. V njej nas popelje med skrite in zvite plasti dosežkov, ki so jih športniki dosegali s pomočjo nedovoljenih snovi.