Če nihče ne govori o izjemnih stvareh (Kiosk)

Če nihče ne govori o izjemnih stvareh, prvo McGregorjevo romaneskno delo, je izčiščena, rahločutna prozna umetnina, ki se občasno pretoči v izjemno učinkovito vodeno dogodivščino. Pisatelj s tankim posluhom zapisuje drobne podrobnosti, ki se (navidezni) brezpomembnosti navzlic zlijejo v posledice, ki puščajo silovit pečat. Neimenovana britanska ulica, ki v svoje pore vsrka celoto dogajanja, vrvi od življenja, pa vendar za zidovi (prav tamkaj) usode ugašajo v samosti, nenadejani zanositvi in smrti.

Tako rekoč anonimni prebivalci, ki jim pisatelj sledi, kakor da bi spretno rokoval s kinskim aparatom, so približani s filigransko in lirično pisavo - McGregor nas prav v vsakem odstavku nevsiljivo opomni na prostranost doživljajskega za sleherno zaveso, za slehernimi durmi. Ritem, ki je vsakdanje nevsakdanji, nenadoma zatrese (pretrese) tragična nesreča …

Roman, ki nadvse izvirno popiše navaden, sem in tja zanikrn in melanholičen svet, je zakoračil v širši izbor za Bookerjevo nagrado ter osvojil imenitni priznanji Betty Trask Award in Somerset Maugham Award.

VEČ O VSEBINI:

Predstavljaj si, da opazuješ življenje ljudi v ulici z vrhnjega nadstropja skozi okno svoje hiše. Vidiš skupino mladih, ki se vračajo z zabave, opaziš mlad par, ki zapleše sredi ulice, opazuješ bolnega starca, ki bolezen prikriva svoji ženi. Pozornost nameniš vdovcu, ki je ostal sam s hčerko, nato otrokom, ki se igrajo sredi ulice, mlademu slikarju …

Bralec te knjige se nenehno počuti kot naključni opazovalec oseb, ki živijo v tej ulici, in spremlja njihova življenja. Pisatelj nenehno stopnjuje napetost, dokler nas s sosledjem dogodkov, ki vplete vse osebe, ne popelje do dramatičnega zaključka. (Andreja Predovnik)