Brez anestezije

Pričujoča zbirka pesmi 'Brez anestezije' je prva samostojna knjižna objava poezije Radmile Lazić v slovenskem jeziku. Izbor pesmi sta v sodelovanju pripravila pesnica in prevajalec Urban Vovk.

»Pišem/o iz nuje, da bi se rešili, da bi preživeli …. Da bi se dvignili nad trenutno stanje ali obvladali bolečino, se zoperstavili z zanosom …. Ko pišem, počnem to brez zavesti in namere ustvariti nekaj velikega, rada bi se samo izrazila, spravila iz sebe vse, kar me teži in tišči, o čemer premišljujem, kar se me dotakne in me razdvaja.« - Radmila Lazić

Trda vezava, 13,5 x 20,5 cm, 182 strani.

O AVTORICI:

Radmila Lazić (1949) o svojem pisanju poezije pravi, da se najraje ukvarja s temami, ki se dotikajo tabujev, tako literarnih kot življenjskih. Poezija te sodobne srbske pesnice je izrazito angažirana, svet nagovarja naravnost, brez dlake na jeziku, pogosto provokativno in ironično, šaljivo in uporniško, izrazito čustveno – »a nikoli patetično«, kot pravi sama. Ne čudi, da je poleg bogatega pesniškega, proznega in esejističnega opusa v zadnjih desetletjih odigrala pomembno vlogo v srbskem javnem življenju kot angažirana intelektualka (revija ProFemina, urednica knjižne zbirke Femina pri beograjski Prosveti), vneta zagovornica ženske emancipacije in enakovrednosti spolov in borka za človekove pravice.

Naslovi nekaterih njenih pesniških zbirk so sami po sebi zgovorni: To je to (1974), Pravo stanje stvari (1978), Razdelitev vlog (1981), Iz anamneze (2000), Blues Dorothy Parker (2003 in 2004), In vivo (2007). V angleščino je njene pesmi prevajal ameriški pesnik Charles Simic, dober znanec in gost festivala Dnevi poezije in vina.