Bisernica v drugem krogu se nedvoumno navezuje na zgodnjo pesniško zbirko Bisernica iz leta 1995. Razkriva specifično pesniško govorico. Delo je mirne duše mogoče umestiti v bogat svet erotične, a tudi ljubezenske lirike. Gre za zunajčasno poezijo. Verz je strnjen, buhteč, zavezan sledenju tistemu, kar v prvi vrsti najbrž lahko izrazi zgolj poezija, poln metaforike in tudi visceralen, a nikakor ne golo opisen. Globoka zavezanost življenjski sili se ne ustavlja, temveč brez predaha v polnosti ubeseduje tako rekoč čisto strast.
Poezija Marjana Kukovca je primer močne zavezanosti jeziku, strasti in njunega prepletanja. Ob prebiranju Bisernice v drugem krogu se ne sprašujemo o njenih zunajpesemskih kontekstih, temveč namesto tega pustimo, da nas posrka v svoj svet, ki je izpisan tako polno in ne nazadnje buhteče, saj se zaveda najrazličnejših možnosti (pesniškega) jezika. (iz spremne besede Aljaža Krivca).
Stalnica ustvarjalnega duha Marjana Kukovca pripada muzi pesništva, ki ima svojstven in samo Marjanov slog. V njem ni spogledovanja z drugimi pesniki našega časa, njegova dela pa si zaradi bogatega pesniškega jezika zaslužijo dobro bralno občinstvo. (Lea Felicijan)
##