Biosoproga (Kiosk)

Še eno literarno dete češkega magika postreže z drvečimi besednimi zavojčki. Tokrat nas posrka v sunkovito zgodbo o sijajno uspešnem pisatelju in mladi, v biodimenzijo prebujeni soprogi. Inteligentno provokativno in fantastično humorno čtivo za Vieweghove sledilce.

Bila sta Mojmir in Hedvika. Pisatelj, čigar kariera je drzno pridobivala na hitrosti, in njegova mlada žena, simpatično plaha knjižničarka, ki se je, kot bojda velja za mnoge samičke, želela ugnezditi. In roditi otroka, dva, nemara tri. Tiste čase še ni bila okužena z nebrzdanim liberalizmom ali celo s feminističnimi izstrelki, ki bi ji, denimo, svetovali, naj se emancipira tako, da bo poslej lulala stoje. Potem so se zgodili dom in vrt in otroci. In doula. Kdo bi si mislil, da v predporodnem centru poganja kal, ki bo pisatelja (Sinjebradca?) gladko odpihnila s prvega mesta na vrednostni lestvici.

Duhovita in mestoma osupljivo predrzna Biosoproga (Vieweghova avtobiografska sestavina je v tem romanu bojda neovrgljiva) se sprehaja po robu, ki mu velja zvesto slediti. Zaradi pomenljivih pomežikov, a tudi modrosti.

Michal Viewegh, avtor romanov in kratkih zgodb, je velika zvezda sodobnega češkega leposlovja. Veliko literarno odkritje z začetka obdobja češke tranzicije nadaljuje svojo sijajno literarno kariero in je že nekaj let najuspešnejši češki pisatelj in izredno priljubljen pri bralcih. V svojih delih o romantičnih razmerjih svojih sodobnikov piše s humorjem in ironijo, pri tem pa poskuša izpostavljati globlje pomene.