Beli rom

Zgodba fanta, ki se pri trinajstih letih iz mondene Kranjske Gore preseli v Vadarce na Goričkem in med družinskim pogovorom ugotovi, da je Rom, bralcem na široko odpre vrata v svet romskih skrivnosti in mističnosti.

Gre za učbenik življenja, saj Sandi opisuje leta, ko se je potem, ko je izvedel, da je tudi Rom, zaprl vase in v svoj svet teme, poln predsodkov in stereotipov, ter s primeri pokazal, kako se je kot mladenič takrat sam izkopal iz temačnega sveta v svet, kjer sije danes. Knjiga pripoveduje o osebni rasti posameznika, ki jo marsikateri vrstnik pridobi šele pozneje v življenju.

V knjigi iskreno tudi o težkih trenutkih v družini, osebnem boju z depresijo in tesnobo, kritično do romske skupnosti, do vseh njenih načel, vrednot in prepričanj, s katerimi so starejši člani družine želeli nadzorovati družino. Tako se bralcu na široko razgrnejo zavese romskega okna.

Najmočnejše sporočilo zgodbe je, da preprosto moraš doživeti čas za spremembo, biti hvaležen za dobro in slabo, začutiti bolečino in šele nato lahko zares zaživiš.

ODLOMEK IZ KNJIGE:

Ali nisem omenil? Po očetovi strani se v meni pretaka romska kri. Res. In čeprav imam modre oči, svetle lase in porcelanasto belo polt, sem pol Rom. V času, ko svojega romskega porekla nisem hotel priznati niti sebi, kaj šele okolici, je bil moj zunanji videz več kot dobrodošel. Tudi tipičnega romskega priimka nimam. Pravzaprav nič na meni ne kaže na to, kaj se skriva v meni.

Priznam, da sem se pošteno prestrašil, ker nisem vedel, kaj naj to pomeni. Kdo so pravzaprav Romi? Edino, kar sem vedel o njih, je bilo, kar sem videl po televiziji. Umazani, revni ljudje, ki živijo kar tako, malo tu, malo tam, s kopico lačnih in umazanih otrok. Same slabe stvari. Ampak to sem videl po televiziji in o tem se je govorilo. Toda … Mi nismo bili ne umazani ne lačni, niti revni, pa tudi samo eno sestro sem imel! Sklenil sem, da je najbolj modro molčati. Pač ne bom govoril o svojem poreklu.

Že takrat se je v meni prebudil interes, da bi poslušal zgodbe ljudi, ki so del moje zgodovine, del mojega naroda. Znotraj družine sem sčasoma sprejel dejstvo, da je moje poreklo del mene in da tega ne morem spremeniti. Da sem o tem začel govoriti javno, pa je moralo preteči še kar precej časa.

…

In Sandi je postal Rom. Ponosen Rom. Vse tiste besede, da jaz nikoli ne bom delal za cigane in s cigani, so izginile. Delal bom z Romi in za Rome.