Žival, ki je od Ezopovih časov sem prišla zato v basen, da bi ponazarjala človekove napake in bi bila človeku v svarilo, ta žival je v Londonovih knjigah zaživela svoje povsem samosvoje življenje – in takšnega zaživi tudi Beli očnjak, ta otrok divjine. Srečanje s človekom, bodisi da so to bogovi divjine ali višji bogovi, postane zanj usodno ter bi ga skoraj tudi strlo; ali prišel je znova človek, drug človek ali drug višji bog, ki je znal v živali premagati sile sovraštva in zbuditi nove življenjske sile, najprej naklonjenost, zatem ljubezen do človeka; kajti Beli očnjak se je usodno povezal s človekom, je postal človeku vdan ter si je naložil tudi dolžnost, da bo čuval gospodarjevo lastnino in tudi gospodarja, kakor se zgodi na koncu v knjigi.
»Beli očnjak se je odrekel svojemu plemenu in se oklenil človeka... Človeška dobrota je bila ko sonce, ki je prijazno sijalo nanj, in rasel in uspeval je ko cvetica, ki so jo vsadili v dobro zemljo.«
O AVTORJU:
Jack London je moral začeti delati že v rani mladosti in v življenju je opravljal najrazličnejše poklice. Bil je mornar, iskalec zlata, vojni dopisnik ... Poleg tega je zavzeto sodeloval v družbenih protestih. Začel je pisati, ker je upal, da ga bo pisanje rešilo revščine in res je v nekaj letih postal zelo znan pisatelj.
Trda vezava, 20 x 13,5 cm, 69 strani.
##
