Alamut (NOV ponatis)

Alamut je eden najodmevnejših slovenskih romanov v svetu. Uvrščajo ga celo med najboljše romane vseh časov. Napeto dogajanje romana poteka v ozračju tisoč in ene noči. V njem se neizprosno iskrijo in zaostrujejo temeljna vprašanja človeške civilizacije. 

Alamut (1938) nas vodi skozi zgodovinsko izpričana dogajanja v Iranu pred tisoč leti. Kljub časovni razdalji Bartol v romanu portretira duha in gibalo civilizacije kvantitatizma vse do današnjih časov. Ton dogajanju dajeta uvodni gesli Omnia in numeto et mensura (Vse je v meri in številu) ter Nič ni resnično, vse je dovoljeno. 

Dogajanje romana Alamut je pisatelj oprl na zgodovinsko izpričane dogodke v 11. stoletju v Perziji. Osrednji lik je Hasan ibn Saba. Ta karizmatični verski voditelj, katerega ime Iranci še danes izgovarjajo s strahospoštovanjem, je od Alaha poslani prerok, ki izza okopov svojega orlovskega gnezda, gradu Alamut, vodi pravo sveto vojno proti perzijskemu cesarstvu. Veliko močnejšemu sovražniku se postavi po robu z majhno skupino privzgojenih privržencev fedaijev, ki jim v zameno za njihovo zvestobo ponudi več, kot so navadni smrtniki kadarkoli mogli okusiti: s ključem, ki mu ga je zaupal sam Alah, jim odklene vrata onostranstva, raja iz Korana. Ko si raj enkrat zares doživel, si pripravljen narediti vse, da se vrneš vanj.

Alamut je prvič izšel leta 1938, njegovo vrednost pa je svet začel odkrivati in ceniti šele petdeset let pozneje. Odtlej ne mine leto, da ne bi izšla nova izdaja. Do danes je knjiga doživela nepregledno število natisov v desetinah jezikov. Samo v arabščini imamo zabeležen tri prevode. Zanimanje zanjo še naprej narašča. O njej poročajo najuglednejši domači in tuji mediji, o njej pišejo strokovnjaki, o njej razpravljajo na internetu. Alamut je roman, ki se danes bere!

AVTOR O KNJIGI:

»Ves čas pisanja romana se nisem niti za trenutek zavedal, da se mi je začel vanj vlivati živi tok, živi »fluid« takratnega zgodovinskega dogajanja v svetu. Roman sem pisal povečini v Kamniku, 22 kilometrov od Ljubljane, deloma pa tudi v Ljubljani sami. S severa je pritiskal na naše meje nacistični diktator Hitler s svojimi fanatičnimi esesovci. Z zapada je grozil Sloveniji in vsem Jugoslovanom fašistični vodja Mussolini, pod čigar jarmom je ječala tretjina Slovencev in velik del Hrvatov. Na vzhodu je prevzel nasledstvo odrešujoče Leninove revolucije zagonetni Stalin, ki je prav v tistih letih presenetil svet s svojimi pošastnimi monstre − procesi. Jugoslovanski kralj Aleksander je padel pod roko morilca, ki jo je podtalno vodil, tako so govorili, Mussolini.« 

»In če bi že kdo hotel od avtorja izvedeti − ne, kaj je mislil napisati z Alamutom −, marveč kaj je bilo njegovo podtalno občutje, ko je vršil ustvarjalni proces, potem bi mu rekel: Tovariš! Brat! Vprašam te: ali je kaj bolj ohrabrujočega od prijateljstva in tovarištva? Ali je kaj pretresljivejšega od ljubezni? In ali je kaj bolj vzvišenega od resnice?«