"Kam ploveš standard?": življenjska raven in socializem

V osemdesetih letih pa so se v pogojih vse globlje krize vsi dejavniki oblikovanja življenjske ravni poslabševali. Nagla jugoslovanska gospodarska rast do začetka sedemdesetih let oz. do leta 1973, v okviru katere se je zgodila preobrazba Slovenije iz agrarne v industrijsko družbo in je Slovenija postala industrijsko razvita republika, je omogočila ljudem določeno stopnjo blagostanja. Čeprav so prav v sedemdesetih letih osrednja značilnost jugoslovanskega razvoja postale težave s plačilno bilanco in močno zadolževanje v tujini, pa sta kupna moč in življenjska raven slovenskega prebivalstva naraščali in se izboljševali do izteka 399 sedemdesetih let. Osebni dohodki so naraščali hitreje kot življenjski stroški zlasti v prvih petnajstih letih (1955–1970) opazovanega obdobja.

Dohodki so se povečali za trinajstkrat, življenjski stroški pa za 4,4-krat. Do sredine sedemdesetih let so realni osebni dohodki povprečno rastli za 5% na leto, njihova kupna moč pa se je povečala skoraj za trikrat (2,9-krat). V obdobju 1970–1989 so realni osebni dohodki povprečno rastli le še za 0,5% na leto; leta 1989 je bila njihova realna vrednost v primerjavi z letom 1970 večja le za okrog 5%. V osemdesetih letih, v katera je Jugoslavija vstopila v boju s stagflacijo, obremenjena z zunanjim dolgom, nezadovoljivimi izvoznimi rezultati, upadanjem investicij, skupne in splošne porabe, pa je bila realna vrednost osebnih dohodkov v povprečju za 13,6% pod ravnijo iz sedemdesetih in v povprečju za 10,4% nad ravnijo iz šestdesetih let. Realna vrednost osebnih dohodkov je v letih 1984 in 1990 padla skoraj na raven, doseženo že v drugi polovici šestdesetih let......

Trda vezava, 135 x 210 x 26, 453 strani.